THE MANUAL OF APPROPRIATE BEHAVIOR (for your horse)

1 – CHEWING. Make a contribution to the architectural industry … chew on your stall wall, the fence, or any other wooden item.

2 – CHILDREN: Human children require much nurturing in order to develop a health self-ego. Never offer your right-lead canter to an adult rider. However, permit the child the honor of the right lead. Older children may be denied the first one or two canter cues, to prepare them for adulthood. Very young children MUST be given the right lead on the very first try.

3 – DEATH. When one of your best turn-out buddies has gone to the Great Pasture in the Sky, your human attendant will require much comforting, as they fear they will go next. Humans are instinctively afraid of death. Offer your comfort by making deep hacking and wheezing coughs, producing voluminous amounts of phlegm. Your human will be greatly comforted, knowing that he’s not the next to go.

4 – DINING ETIQUETTE. Always pull all of your hay out of the hay rack, especially right after your stall has been cleaned, so you can mix the hay with your fresh bedding. This challenges your human the next time they clean your stall – and we all know how humans love a challenge. (That’s what they said when they bought you as a two-year-old, right?)

5 – DOORS. Any door, even partially open, is always an invitation for you and your human to exercise. Bolt out of the door and trot around, just out of reach of your human, who will frantically run after you. The longer it goes on, the more fun it is for all involved.

6 – FARRIER. The farrier is an object on which you can take out your frustration without danger of limiting your food supply.

7 – FRESH BEDDING. It is perfectly permissible to use the bathroom in the middle of your freshly bedded stall, letting your humans know how much you appreciate their hard work.

8 – GOING FOR TRAIL RIDES. Rules of the road – When out on a trail ride with your owner, never relieve yourself on your own lawn.

9 – GROUND MANNERS. Ground manners are very important to humans. Therefore, break as much of the ground in and around the barn as possible. This lets the ground know who’s boss and impresses your human.

10 – HOLES. Rather than pawing and digging a BIG hole in the middle of the paddock or stall and upsetting your human, dig a bunch of smaller holes all over so they won’t notice. If you arrange a little pile of dirt on one side of each hole, they might think it’s gophers. There are never enough holes in the ground. Strive daily to do your part to correct this problem.

11 – IMPROPER SHOES. Your human attendant will often risk his safety by wearing shoes that might not provide full protection from hazardous ranch situations. You can correct (not punish) this behavior by applying pressure to the unprotected foot. Humans are known to move away from pressure, but only after making loud noises. Keep the pressure applied until your human responds correctly to this cue.

12 – MARRIAGE. Your personal human attendant may also have a spouse, who professes nonequinity. Whenever your attendant brings the non-equus spouse to visit, you are to lavish unimaginable amounts of charm on the non-equus spouse, and more importantly, you must act fearful of your personal human attendant. This process must continue until such time as the non-equus spouse converts to full equinity.

13 – NEIGHING. Because you are a horse, you are expected to neigh. So neigh – a lot. Your owners will be very happy to hear you protecting the barn and communicating with other horses. Especially late at night while they are sleeping safely in their beds. There is no more secure feeling for a human than to keep waking up in the middle of the night and hearing you, “Neigh, neigh, neigh …”

14 – NUZZLING. Always take a BIG drink from your water trough immediately before nuzzling your human. Humans prefer clean muzzles. Be ready to rub your head on the area of your human you just nuzzled to dry it off, as well.

15 – PLAYING. If you lose your footing while frolicking in the paddock, use one of the other horses to absorb your fall, so you don’t injure yourself. Then the other horse will get a visit from the mean ole’ vet, not you!

16 – RAIN. Humans are generally little busy bodies, like beavers, who need to constantly build and modify. During the rain, stick either your head or your hindquarters beyond the reach of your roof. Your human will instinctively (being the stimulus / response creatures that they are) move you to a new stall, and make a new roof for you later.

17 – SHOEING. Humans are creatures driven by instant gratification. After a good foot trimming or shoeing, trot smartly around to show your human how nicely the shoes fit. The next day, drag one foot when you walk, to provide your little busy body with yet another project to work on.

18 – SHOTS. Humans are characteristically nervous when providing veterinary care for you. In order to soothe your human, raise your head, immediately after the injection, turning the lead rope into a handy tool with which you can swing your human. Genetically predisposed, humans are comforted by swinging back and forth on the lead rope, while screaming primeval noises.

19 – STOMPING CATS. When standing on cross-ties, make sure you never – quite – stomp on the barn cat’s tail. It spoils all the fun.

20 – SNORTING. Humans like to be snorted on. Everywhere. It is your duty, as the family horse, to accommodate them.

21 – VISITORS. Quickly determine which guest is afraid of horses. Rock back and forth on the cross-ties, neighing loudly and pawing playfully at this person. If the human back away and starts crying, swish your tail, stamp your feet, and nicker gently to show your concern.

Večina žrebcev je ekstravagantnega videza, z močnimi vratovi ter mišicami, ki še poudarjajo njihovo lepoto. Ni pa vsak žrebec primeren za plemenjaka.  Držalo naj bi dejstvo, da je plemenjak tisti žrebec, ki je resnično nekaj posebnega, ima dobre gene,dobro konstitucijo, obvladljiv karakter in se je v konjeniškem športu izkazal, kot uspešen konj.Potrditi ga mora tudi uradna institucija, ki je pristojna za licenciranje žrebcev.

Vsak rejec si želi vzrediti žrebe, katero bo od staršev podedovalo le najboljše. Žal ne gre samo v to smer, podeduje se tudi hibe in bolezni. Prav zato smo se odločili, da vam namenimo nekaj koristnih nasvetov, ki vam bodo olajšali odločitev pri izbiri.

Začetna vprašanja

-    Še preden se poglobite v ponudbo na trgu plemenskih žrebcev, se vprašajte, kakšna naj bi bila prihodnost žrebeta. Bo to konj za preživljanje prostega časa in družinski konj? Če je to odgovor, potem je vaša izbira lažja, saj boste iskali medplemenjaki, ki imajo stabilen, obvladljiv značaj, dobro telesno zgradbo in so zdravi. V tem primeru vas verjetno tudi ne zanima umetno osemenjevanje ter ponudbe prestižnih žrebcev.

·        V kolikor je vaš cilj vzrediti žrebe, ki bo plod križanja priznanih linij in bo namenjeno tekmovanjem, razstavam in morda vrhunskemu športu,  imate  gotovo veliko več dela in raziskovanja. S tem pa povezanih več stroškov. Vprašajte se, v kateri disciplini naj bi vaš vzrejeni konj tekmoval in se poučite, kakšne telesne ter psihične lastnosti mora konj imeti za izvajanje elementov v posamezni disciplini.

·        Premislite, kakšna je vaša finančna zmožnost. Cene povprečnih plemenskih žrebcev so sprejemljive in dostopne, sploh če se govori o naravnem pripustu. Vrhunski plemenjaki  navadno nudijo le ohlajeno ali zamrznjeno seme, saj je možnost poškodb pri naravnem pripustu velika. Imejte v mislih, da je semenitev z zamrznjenim ali ohlajenim semenom zahtevna in potrebuje izkušenega veterinarja, uspešnost semenitve pa je manjša kot pri naravnih pripustih. Torej, odločite se, ali ste pripravljeni iti skozi postopek osemenjevanja. Nekaj plus in minus kazalcev pa v nadaljevanju članka.

Lotite se iskanja primernih žrebcev

Ko ste odgovorili na začetna osnovna vprašanja, se lotite iskanja ponudnikov plemenskih žrebcev. Doba interneta  rejcem omogoča, da kar preko računalnika raziščemo pestrost ponudbe ter vzpostavimo kontakt z lastniki žrebcev. To so lahko bodisi privatni hlevi ali pa plemenilne postaje, centri in klinike.

Oglejte si :

- slike žrebcev

- video posnetke

- rodovnik

- rezultate tekmovanj ali razstav

- potomstvo (eksterier ter uspehe)

- ceno 

- možnosti semenitve (naravni pripust, ohlajeno seme ali zamrznjeno seme)

Na podlagi teh osnovnih kriterijev lahko postopoma zožite svoj izbor.

Ogled žrebca

V kolikor vam lokacija, kjer je žrebec nastanjen dopušča obisk, se odpravite na ogled. Če ne, potem vzpostavite kontakt z lastnikom plemenjaka preko telefona ali preko e-maila. Spodnje točke naj vam bodo v oporo pri pogovorih.

Ob ogledu je pomembno da:

·        Si dobro ogledate telesno zgradbo plemenjaka in imate pred očmi svojo plemensko kobilo. Ima žrebec ravne noge, ima močna in zdrava kopita, skladno telo? Ima vaša kobila kakšno šibko točko, ki bi jo želeli pri žrebetu »izravnati«? Potem iščite žrebca, ki bo to pri žrebetu popravil. Toda, previdnost tukaj tudi ni odveč. Če je vaša kobila majhna in želite, da žrebe zraste višje, ne smete izbirati med izjemno visokimi plemenjaki, saj bo morda zaradi velikosti žrebeta kobila težko povrgla, lahko se zgodi celo kaj hujšega.

·        Opazujte karakter in obvladljivost žrebca, v kakšnem okolju živi in kakšen odnos ima oskrbnik ali lastnik do žrebca. Saj veste, da se vsaj 50 °% genov prenese iz plemenjaka na žrebe, ki boste vzredili? Karakter konja mora biti prijazen, obvladljiv, žrebec mora človeka spoštovati in z njim sodelovati. Če je jahan, potem si ga pozorno oglejte pod sedlom, v kolikor pa se ga ne jaha prosite, da vam pokažejo njegovo gibanje.

·        Izčrpno poizvedite o zdravstvenem stanju žrebca, ki nikakor ne sme imeti prenosljivih spolnih bolezni, kot so CEM (Contagious Equine Metritis), EVA (Equine Viral Arteritis) ali EIA (Equine Infectious Anaemia). Prav tako naj vam lastnik plemenjaka pokaže zdravstveno zgodovino žrebca. V nej ne smeti najti kakšnih obolenj, ki bi lahko vplivala na potomca.

·        Z lastnikom žrebca se dobro pogovorita o pogodbi. Natančno jo preberite, še posebej del, kjer je navedeno ali vam nudijo garancijo za živega žrebeta. Ta garancija pomeni, da vam v kolikor vaša kobila ni breja nudijo ponovni pripust ali seme brezplačno oziroma dokler kobila ne povrže živo žrebe. Lastnika žrebca prosite za rezultate pregleda plodnosti ali statistiko, ki primerja število semenitev s številom povrženih žrebet. To je še posebej pomembno za rejce, ki želijo žrebeta predstavljati na tekmovanjih in je odločilnega pomena, v katerem mesecu leta bo žrebe rojeno. Če je sposobnost žrebčevih semenčic majhna, potem je smiselno razmisliti, ali je ta žrebec pravi za vas oziroma ali si želite gristi nohte in vsakič znova čakati,  če je kobila breja ali ne.

·        Dobro preberite in raziščite rodovnik. Če ga s težavo razumete, prosite lastnika žrebca, da vam pomaga, še bolje pa, da se posvetujete s kom, ki se na linije pasme spozna in je nepristranski. Nekatere krvne linije se enkratno ujemajo z drugimi in tukaj vam časa namenjenega raziskovanju ne sme biti žal. Imejte v mislih, da nekaterim trenerjem konj določene linije bolj ustrezajo, nekatere manj pa tudi ali je rodovnik primeren za disciplino v kateri naj bi žrebe sodelovalo. Je pomembno, da je konj manj temperamenten ali pa veliko mero temperamenta in vzdržljivosti?

·        Dobro si oglejte vse rezultate na tekmovanjih, kjer je žrebec sodeloval. Bolj kot je plemenski žrebec uspešen, večja bo cena nakupa semena ali pripusta. Cena bo visoka tudi če sam žrebec ni uspešen, je pa njegovo potomstvo, kar je za vasnajpomembneje! Znani so primeri, ko je bil žrebec izjemno uspešen tekmovalni konj, njegovo potomstvo pa ni imelo te sreče oziroma sposobnosti. Vzreja konj je kot ruleta, prav zato je tudi tako vznemirljiva!

·        Prosite lastnika plemenjaka za slikovno, video gradivo potomcev, morda kontakte lastnikov. Po vsej verjetnosti bo kakšno žrebe tudi v hlevu lastnika. Oglejte si ga. Je karakter tisto kar vi iščete, je anatomska zgradba primerna, opazite nekaj česar si vi ne želite? Potomstvo vam bo dalo približno sliko kaj lahko pričakujete, seveda pa bo ostali del doprinesla vaša kobila.

Ko ste opravili oglede izbranih žrebcev, počasi izločujte vse žrebce, ki niso primerni, ki presegajo vaše zmožnosti, ali vam preprosto niso všeč. Velikokrat se zgodi, da vam ostaneta dva čudovita žrebca in se nikakor ne morete odločiti. Takrat je čas, da ponovno stopite korak nazaj in se poglobite v potomce obeh žrebcev, v vašo kobilo, v pogodbo oziroma v vse točke, ki smo jih našteli.

Naravni pripust

Naravni pripust je najstarejša metoda oplojevanja konj. Je tudi najbolj zanesljiva, hkrati pa tudi nevarna.

Kobila je v času gonitve v hlevu, kjer biva žrebec, kar pomeni dodaten stres zaradi menjave okolja, prehrane in vse to lahko zmanjša intenzivnost same ovulacije. Še vedno pa je uspešnost mnogo višja kot pri umetni semenitvi. V kolikor je vaša kobila mirna,ne brca med naravnim pripustom in je menjava okolja bistveno ne prizadene, potem je to opcija, ki je smiselna. Nekateri lastniki kobil želijo, da kobila ostane na plemenilni postaji dokler ni z ultrazvokom potrjeno, da je breja. V nasprotnem primeru je potrebno počakati nov ciklus in poizkusiti znova. V nobenem primeru ne smete pripeljati kobile na pripust, če je okužena s prenosljivo boleznijo ali nimate opravljenih testov! Pred samim prihodom mora veterinar z brisom ugotoviti, ali je kobila popolnoma zdrava. Priporoča se tudi, da že pred pripustom z ultrazvokom izločite morebitne tumorje ali ciste, ki bi onemogočali obrejitev.

Ohlajeno seme

Druga možnost, s katero lahko obrejite plemensko kobilo,  je ohlajeno seme. Veterinar bo dan pred ovulacijo dal zeleno luč in lastnik žrebca bo pripravil, obdelal ter poslal seme, ki je ohlajeno na primerno temperaturo. Navadno se ohlajeno seme pošilja preko zaupanja vredne kurirske službe. Pomembno je, da pošiljka prispe pravočasno in da se z njo v času transporta skrbno ravna.  Veterinar bo na dan ovulacije kobilo semenil s posebnim postopkom. Priporočamo, da izberete veterinarja, ki ima izkušnje s semenitvijo kobil.

Zamrznjeno seme

Semenitev z globoko zamrznjenim semenom je postala v zadnjih letih izjemno popularna, saj lahko seme, ki je primerno skladiščeno prepotuje ves svet. Tako obstajajo agencije, ki ponujajo seme žrebcev iz celega sveta in v kolikor vas mika potomec kakšnega znanega konja, ki se nahaja na drugi strani sveta, moderna tehnologija vam je ustregla. Semenite lahko celo s pokojnimi žrebci, ki so se zapisali v zgodovino najuspešnejših konj. Slaba lastnost te metode je, da je bolj zahtevna in navadno je potrebno kobilo odpeljati  na kliniko, kjer imajo izkušnje s semenitvijo z zamrznjenim semenom. Kobila bo redno spremljana preko ultrazvoka, veterinar pa mora točno določiti trenutek, ko bo kobilo osemenil.

Sama izbira plemenske kobile prav gotovo ni lahka in zahteva tehten premislek, izučeno oko kupca in predvsem poznavanje linij znotraj pasme, katero smo se namenili vzrejati. Če v svetu vzreje niste dolgo oziroma nimate izkušenj, potem vam svetujemo, da poiščete strokovnjaka, ki vam bo pomagal pri izbiri.

Mi pa smo za vas pripravili koristne nasvete, na kaj vse morate biti pozorni pri nakupu plemenske kobile.

Zdravje

Je najpomembnejši kriterij. Če želimo, da naša nova plemenska kobila povrže žrebe brez zapletov, potem mora biti zdrava in vitalna. Močno priporočamo, da kobilo pred nakupom dobro pregleda vaš izbrani veterinar ter presodi, ali je sposobna služiti namenu plemenske kobile. Dobre, kvalitetne živali so navadno višjih cenovnih vrednosti, zato je znesek, ki ga boste odšteli veterinarju skoraj zanemarljiv.

Kar nekaj plemenskih kobil je lažje poškodovanih in ne morejo več konkurirati v tekmovalnem svetu. Te kobile kasneje postanejo plemenske živali in prenašajo svoje dobre gene na potomce. Če jo poškodba v času brejosti ne ovira in ne vpliva na možnost zapletov ob žrebitvi, potem ni ovir, da nakupa ne bi opravili, seveda ob pozitivnem mnenju veterinarja.

Na trgu je veliko zdravih, dobrih plemenskih kobil. Ne tvegajte in izberite zdravo žival.

Karakter

»Jabolko ne pade daleč od drevesa?« Poznate ta pregovor?

Tudi pri konjih velja in velikega pomena je, kako bo kobila mlado žrebe vzgajala. Če jeplemenska kobila agresivna, plašna in nezaupljiva, potem je večja verjetnost, da bo prav takšno tudi njeno žrebe. Vsi, ki se ukvarjamo z rejo konj dobro vemo, da je obdobje odraščanja izjemnega pomena.

Če boste kupovali kobilo, ki še ni imela naraščaja, potem naj vas ne preseneti dejstvo, da bo ob prvem žrebetu zaščitniška, pogosto pa se pojavlja tudi, da kobila noče podojiti novorojeno žrebe. Razlog je, da kobilo žgečka dotikanje in sesanje seskov in takrat mora rejec posredovati. V hujših primerih celo hraniti na flaško.

Zelo pomembno je, da kobila človeku zaupa in se ne počuti ogroženo. Vsaka kobila tudi ni dobra mati, nekatere žrebe zavrnejo in breme pade na roke rejca. Če se kot neizkušen rejec podajate na pot vzreje konj, potem vam priporočamo kobilo, ki je izkušena ter stabilnega in prijaznega karakterja.

Priporočamo tudi, da kobilo pred nakupom večkrat obiščete. Če ima ob sebi žrebe poskušajte z njim ustvariti kontakt in opazujte, kako kobila reagira. Prodajalca povprašajte, kakšno mesto v čredi zavzema vaša izbrana kobila. Če je vodilna, potem bo verjetno tudi žrebe ko odraste dominantno. Nekateri si tega pravzaprav zelo želijo, spet drugi pa raje delajo z žrebetom, katerega je mama naučila, da se je bolje umakniti. Odločitev je seveda vaša, smiselno pa je še pred nakupom razmisliti, kakšna je prihodnost žrebeta, ki ga boste vzredili. Na podlagi te odločitve naj temelji tudi izbira plemenske kobile ter žrebca, s katerim boste kobilo semenili.

Če je plemenska kobila mirna, prijazna in zaupljiva, bo ob primerni oskrbi tudi žrebe prav takšno.

Konstitucija

Konstitucija oziroma telesna zgradba kobile nam lahko nakaže kakšne napake ali prednosti v zgradbi telesa bo žrebe podedovalo. Če ima kobila šibke točke, potem je velika verjetnost, da bo žrebe le-te prevzelo. Ob premišljeni izbiri plemenskega žrebca lahko te šibke točke popravite, ni pa to pravilo. Če ima ogledovana kobila dolg hrbet, potem boste pri izbiranju žrebca pozorni na to, da se odločite za žrebca, ki je krajši. Če kobilo krasi dolga glava, z velikimi ušesi, izbirajte med žrebci, ki imajo majhno, kratko glavo in manjša ušesa.

Bodite pozorni na dobre ter slabe lastnosti pri zgradbi plemenske kobile.

Rodovnik

Rejec, ki želi v svojo rejo vnesti kri uspešnih, znanih konj, bo temu delu namenil veliko pozornosti. Navadno izkušeni rejci zelo dobro poznajo linije znotraj pasme, ki jo vzrejajo. Če ste šele na začetku svoje rejske poti boste prav gotovo uživali ob raziskovanju rodovnikov in se tako poučili. Naj vam bo vodilo, da dobri konji prihajajo od uspešnih staršev, zato bodite pozorni, katera imena so zaznamovala rodovnik ogledovane kobile. Predvsem bodite pozorni na starša in stara starša kobile. V dobi interneta zelo hitro pridemo do željenih podatkov, če pa niste vešči raziskovanja, se obrnite na organizacijo, ki v vaši državi bdi nad rejo pasme, ki vam je ljuba.

Dobremu rejcu veda o genetiki ni tuja, zato skušajte prebrati kaj na temo genetike pri konjih. Ne samo, da boste ob ogledu kobile izpadli resno, tako vam tudi nihče ne bo mogel prodati “mačka v žaklju“.

Rodovnik je v vzreji zelo pomemben. Izberite kobilo, ki je potomka uspešnih staršev in je tudi sama ustvarila dosežke v športu.

Potomstvo kobile

Če plemenska kobila že ima potomstvo, potem povprašajte prodajalca o karakterju teh žrebet, o morebitnih uspehih ter o tem, katera kombinacija s plemenskim žrebcem se je pri njemu izkazala za uspešno. Navadno rejci sledijo potomstvo svoje reje in dobro vedo, kateri konji so že nanizali rezultate na tekmovanjih ali razstavah. Če tega podatka nimajo, potem se sami lotite raziskovanja.

Raziščite kakšne potomce je plemnska kobila že imela. Če so uspešni, zdravi in lepi na oko, potem je strah, da bi bilo vaše žrebe prav nasprotno skoraj odveč.

Če ste odprli to stran ste prav gotovo ljubitelji Quarter konja, reininga in western jahanja.

Verjetno že veste kaj reining je in da se je njegova zgodba začela okoli leta 1770 in sicer na rančih, kjer so redili govedo na prostranih območjih Mehike in Amerike. Na prerijah ni bilo nobenih ograd ali zagrajenih pašnikov. Narava, govedo, kavboj in konj.

Da so kavboji lahko držali nadzor nad čredo goveda med velikimi sezonskimi selitvami, so potrebovali pomočnika. To je bil konj, ki je moral opravljati zahtevno delo. Skrb kavboja je bila  posvečena govedu. Živali je bilo potrebno usmerjati, jih z laso uloviti, označiti ali veterinarsko oskrbeti. Delo je zahtevalo dobro fizično pripravljenost konja in kavboja.

Konj je moral biti za dobro opravljanje nalog umirjen, a hkrati dovolj impulziven, ko je bilo to potrebno. V trenutko se je iz galopa ustavil, se izjemno hitro obrnil za 180 stopinj in odgalopiral za neposlušnim teletom. Najpomembneje je bilo, da je bil 100 % zbran in pozoren na naslednji ukaz kavboja.

Pri vseh teh opravilih je kavboj potreboval vsaj eno roko. Z njo je moral vihteti laso, da je ulovil in privezal teleta na sedlo, moral je hitro odpirati vrata, ko so živino prignali v ograde ali z ukazom pomahati kolegu. To pomeni, da je imel za držanje vajeti prosto le še eno roko, s katero je konju, z dotikom vajeti na vrat, nakazal željeno smer. Izkušeni konji so bili odzivni samo na noge in kavboju sta ostali dve prosti roki.

Kmalu se je med delavci na rančih začela pojavljati tekmovalnost. Kdo ima boljšega, hitrejšega in bolj atletskega konja? Komu se konj prej ustavi in naredi boljši obrat?

Ker so bili elementi, ki so jih kavboji izvajali atraktivni, so privabljali tudi prebivalstvo okoliških vasi, katero je z veseljem spodbujalo nastopajoče.  Sčasoma so »tekmovalci« spoznali, da občinstvu kratek stop ni tako zanimiv, kot dolg, drseči stop, ki tudi traja dlje, izmeriti pa ga je moč v metrih. Tudi obrat so raje videli cel, za 360 stopinj in ne za 180.

Elementi so se začeli spreminjati in prilagajati namenu show-a, izgubili pa so svojo funkcionalnost, saj kavboj pri delu s teletom prav gotovo ne potrebuje dolgega stopa, ravno obratno. V teh časih se je razvila tudi sliding podkev (“slajdarca”), pozornost pa so začeli posvečati tudi podlagi tal na prizorišču teh »tekmovanj«. Reining v začetni fazi je pridobival vse več privržencev, v ospredje pa so prihajali tisti ljubitelji, ki niso imeli prav nobene veze z delom na ranču in živino. Pravi kavboji so se začeli umikati in se udeleževati svojih tekmovanj; rodeo, cow working tekem,…

AQHA je bila prva organizacija, ki je uradno priznala reining kot konjeniški šport in sicer leta 1950. Velika prelomnica se je zgodila 1960, ko je za favorita tekmovanja veljal konj Continental King z jahačem Bill Horn-om. Bill In Kontinental King nista zmagala, kljub dobro odpeljanemu show-u, zato se je njegova lastnica Mickie Glenn odločila, da bo potrebno storiti nekaj na področju sodniškega ocenjevanja. Takratni trener Continental King-a, Dale Wilkinson je predlagal, da se ustanovi zveza, ki bo določila pravila in bdela nad reining športom. 1965 je Continental King zmagal svojo prvo tekmo, 1966 pa je Mickie Glenn ob svoji domači kuhinjski mizi ustanovila NRHA (National Reining Horse Association).

BillHorn, Mickie Glenn in Dale Wilkinson so prišli v Hišo slavnih članov NRHA. Continental King je prvi konj, ki je bil sprejet v Hišo slavnih reining konj.

Bill Horn, štirikratni Futurity zmagovale

Dale Wllkinson – “oče reininga”

Prvi NRHA Futurity za troletne konje je imel 35 štarov in razpisana nagrada za zmagovalca je bila 1200 $. Zmagal je konj Pocorochie Bo.

Bill Horn in Pocorochie Bo

Danes, 40 let kasneje, imamo nad 400 štartov in preko 120.000 $ nagrade za prvo mesto. Reining je najhitreje rastoča konjeniška disciplina, v ospredju pa je čudovit, atletski in izjemno inteligenten konj.

Cena konja

Cena konja – od konj, ki so popolnoma zastonj do vrtoglavih milijonov. Kateri je pravi za vas?

Prav verjamem, da je marsikdo od vas pri pregledovanju aktualnih oglasov za konje naprodaj ob ceni odprl usta in se spraševal »Le zakaj ima ta konj tako visoko ceno?«

Takšna vprašanja si zastavljajo predvsem rekreativni jahači oz. tisti, ki še niso pokukali v svet tekmovalnih športnih konj.

Oglas, ki ponuja tekmovalnega konja. Takšni oglasi so zanimivi predvsem za tekmovalce in rejce.

Konje naprodaj bi za lažje razumevanje razdelili na tri skupine:

• rekreativni konji – konji, ki so namenjeni rekreativnemu jahanju. Cene teh konj navadno niso tako visoke, saj se uporabljajo kot družinski konji, terenski konji oz. konji za prosti čas. Povprečno se cene teh konj gibljejo od 500 € – 5000 €.
  Rekreativni konji so družinski konji, terenski konji ali pa konji, na katerih se učimo jahati.

• konji srednjega razreda – konji, ki so dobro ujahani vendar (še) niso aktivni v vrhunskem konjeniškem športu. Sem sodijo tudi nekatere plemenske kobile ter žrebci ali mladi konji, ki so še v procesu treninga.
  Povprečno se cene takih konj gibljejo od 2.000 € – 15.000 €.
  Konj se pripravlja na svojo tekmovalno kariero. Ko bo začel nizati uspehe, bo cena konja poskočila

• konji višjega razreda – uspešni konji, ki se pojavljajo na konjeniških tekmovanjih, razstavah ali mladi konji od katerih rejci veliko pričakujejo in jih predstavljajo kot bodoče prvake. Cene bolje izšolanih konj, kvalitetnih plemenskih kobil ter žrebcev naj bi nihale od 15.000 € dalje, vse tja do vrtoglavih zneskov, ko govorimo o nekaj milijonih.
  Slika prikazuje konja, ki je dobro izšolan, vajen tekmovanj in ima veliko dosežkov. Takšni konji imajo dobro in trdno nastavljene cene.

Spodaj si preberite, katerih 5 dejavnikov sooblikuje ceno konja:

• Rodovnik

  Na ceno konja močno vpliva katera imena prednikov so zapisana v njegovem rodovniku. Rejcem, ki se želijo pohvaliti z mednarodno priznano vzrejo je pravilno križanje linij prvotnega pomena. Če parimo dva dobra in uspešna konja je večja verjetnost, da bomo pri žrebetu dobili iskane lastnosti, ki so potrebne za uspehe tega konja v prihodnosti. Če torej opazite pri ogledovanem konju kakšno prepoznavno ime in zraven višjo ceno konja vedite, da je rejca spremljalo kar nekaj stroškov zato, da je ta konj sedaj na svetu. Če je konj še mlad, cena morda ne bo tako visoka, zato nekateri raje kupijo mladega, perspektivnega konja. Pri starejših konjih se cena znatno poviša ravno zaradi stroškov, ki jih je lastnik imel s treningom konja.

  Če so v rodovniku konja zapisana znana imena, potem lahko pričakujete, da bo cena konja višja.

• Treningi

  Ko konj doseže starost, ki je primerna za delo v sedlu, prihaja čas, ko se bo izkazalo ali je konj potencialen ali pa vendar ne dovolj, da bi prodrl v vrhunski šport. Cena konja naj bi bila primerna njegovemu znanju. V kolikor gre le za osnovno ujahanega konja, le-ta ne bo tako zelo visoka, ko pa je govora o konju, ki je nadaljevalno treniran, morda že pripravljen za tekmovanja ali je celo vključen v njih, potem naj se kupec zaveda, da je bilo v konja vloženega veliko truda ter denarja. S tem bo cena tega konja seveda višja.

  Cene perspektivnih konj ali konj, ki nadaljujejo v treningih so višje.

• Dosežki

  Konji, ki so prvaki, šampioni ali pa so bili kvalificirani na večjih tekmovanjih bodo zagotovo imeliuspehom primerno ceno. Za vsakim takšnim dobrim konjem stoji zgodba, zgodba o odrekanjih, zgodba o trudu, ambicijah ter o veri v konja. Konj, ki je v svetu konjeništva dokazal svoje sposobnosti ter nanizal uspehe bo po končani tekmovalni karieri verjetno postal plemenska žival. Kobile bodo vzgajale žrebeta, žrebci pa bodo plemenili. Kastrate se navadno proda v rekreativne roke ali pa ljudem, ki začenjajo svojo tekmovalno pot.

  Šampioni, zmagovalci imajo višjo vrednost.

• Starost in zdravje

  Starost vsekakor vpliva na ceno konja. V starosti od 7 – 14 let je konj na vrhuncu moči in je eden od faktorjev pri oblikovanju cene. Tukaj pa moramo previdno govoriti pri disciplinah kot so galop, kasaštvo, western ter še kje drugje. Konji v teh športih začnejo svojo kariero mnogo pred sedmim letom, zato ne bodite presenečeni, če pri kakšnem troletniku ali štiriletniku opazite dolg spisek uspehov s tekmovanj. Močan poudarek naj bi se pri nakupu konja dajalo na značaj ter karakter konja. Slabe razvade kot so hlapanje, grizenje, brcanje oziroma drugi znaki agresivnosti bi morali vplivati na ceno.

• Razlogi za prodajo

  Razlogi za prodajo imajo veliko težo. Če je nujnost prodaje pomembna, potem je prodajalec morda spustil ceno, da bi konju tem hitreje našel novega lastnika. Prodajalci, katerim se s prodajo ne mudi in le čakajo »pravega« pa imajo navadno trdno nastavljeno ceno.

Za konec pa bi veljalo pravilo »kolikor denarja, toliko muzike«. Znotraj zgoraj omenjenih treh skupin vedno najdemo boljše ter slabše ohranjene konje. Na www.equigaia.si boste našli veliko čudovitih konj, za vsakogar se najde pravi, kljub temu pa naj vas ob nakupu konja spremlja misel, da je konj velika odgovornost, kupovanje le-tega pa mora biti preudarjeno in dobro načrtovano.

Želimo vam veliko sreče, naj bo vaš nakup konja prijetna dogodivščina.

Maja Primožič
Ekipa EquiGaia

Ranč Bloke

Naj bi bil pa takle:

Prvič sva se srečala na pašniku, ko je bil star okoli enega leta, čeprav so njegova ušesa kazala bolj videz odraslega konja, trup pa je ostal malce zadaj. Ah, pa saj veste kakšni so konjički pri enem letu, enkrat je glava taka, da se kar obrneš, drugič ritka raste nekam v višino, trebuh pa v širino. No Majčka se precej spominjam po ušesih in taki ljubkovalno rečeni “oslovski glavici”

Maj takrat še ni imel imena in seveda je postal Maj, ker to pač ne gre, da “noname” enoletnik skače okoli po pašniku. Odraščal je v čredi in užival s svojima vrstnikoma, prav tako enoletnikoma. Jure se je odločil, da bo vse tri prodal, saj se je čreda quarter konj večala, križani konjički pa so se morali zmanjšati. Oba enoletnika sta šla v roku meseca dni, ne vem zakaj ob ogledu tudi en kupec ni podrobno vrgel očesa na Majčka. No…ja:) Jure je vsakemu povedal…če iščete karakter je Maj ta pravi. Res je, da sta bila oba druga čudovito lepa, Maj pa je imel tisto česar nista imela druga dva (če bere to kupec Geje ali pa žrebčka, katerega imena si nisem zapomnila, se opravičujem, prepričana sem, da sta fajn in pridna).

Oglas za Majčka sem vztrajno objavljala, opisovala njegov karakter v njem, Jure se kaj dosti ni sekiral:”Bo že prišel taprav”. No Maj se je nkje na poti čakanja svojega pravega odločil vzpostaviti prijateljstvo z našimi ovcami, predvsem pa z jancem.

Preden je prešel na odrasle ovce se je skušal pobondati z malimi jančki, kar Juretu seveda ni bilo ravno prav. Jančkov pač ne kotališ po tleh kot fuzbalsko žogo.

Lahko pa janc tebe Maj:)

Torej, Maj je rasel in rasel, prešel že leto in pol in užival na velikem pašniku s kastrati in kobilami. Tudi če smo rejci konj in so nam določene zadeve jasne, pa se na napakah dobro naučimo; kaj pomeni imeti pohlevnega letnika in pol, ki še sesa kobilo? Nič dobrega:) Zakaj? V nadaljevanju he he.

Čas je že bil, da fanta nekaj naučimo. Kaj pa učiš takega konja hihi? V video posnetku konj prvič v življenju vidi bič.

http://www.youtube.com/user/rbtabas#p/u/4/uBWUJW_3ux8

Ali pa je prvič v življenju zajahan.

http://www.youtube.com/user/rbtabas#p/u/5/H3rPjjgX4-k

No Maj je odšel tudi na kastracijo, saj je bil že skoraj dvoletnik in jo tudi pogumno prestal. Po okrevanju se je vrnil na pašnik, ko ni bilo v bližini primernega fotelja, je služil kot počivalnik:)

Nekega dne pa dobimo klic prijatelja Primoža, ki je tudi naš kovač. “Maš kakšnega dobrega konja? Pridemo.”

Seboj je pripeljal dve mladi punci, nobeden od naju ni vedel čigavi sta, kaj kupujejo,  šli smo na pašnik in čez nekaj minut je Klavdija sedela na Maju, Jure pa pod njim.

Ja no, takle mamo:)

Resnica je bila neizbežna. Naš Maj ni nek čudovit lepotec, je pa poseben konj, za posebnega človeka. Meni so ob Klavdijini navdušenost skoraj  pritekle solze in Juretu sem rekla zakaj grejo vedno tisti konji prvi, kateri so meni najbolj pri srcu.

Čez nekaj dni se je Klavdija vrnila z mamico in očimom in odločeno je bilo. Maj gre z njimi. Ja, Klavdija je bil res odločena, mami pa jo je po domače povedano malo nafarbala in jo razložila, da bo še nekaj časa preteklo predno ji bodo kupili konja. Ni minil mesec dni pa je bil Maj že pri njih.

Ne glede na to, da je bil Maj pač my favourite pa sem bila vesela, da ima najboljše lastnike, kar si jih lahko želimo vsi, ki vzrejamo konje. Maja je Jure tudi začetno ujahal in fant je zaživel novo življenje, z novo družino.

Kot “trupelce” na pašniku:

In kot učenec s svojo novo lastnico Klavdijo:

Nekje bi verjetno morala razložiti, da je Maj pravzaprav postal zelo lep konj:)

Sem pa dolžna še neki kratko razlago o presenečnju, ki nam ga je pustil Maj za seboj. Tik preden je Jure Maja kastriral se je fant očitno odločil, da bo s svojim premoženjem še nekaj ustvaril.

Tako, ustvaril je Vililja:

In pa še eno kobilco, njeno mamo Geto sva kot prazno prodala prijateljici Darji. Vedeli seveda nismo. Je pa Darjo pričakalo presenečenje:)

Maj je zopet za kratek čas pri nas, ker se mami od Klavdije izpopolnjuje v jahanju, Jure pa Majčka še nadaljne trenira. In ker je ravno pri nas, malo igranja ne škodi.

Video prikazuje Majčka, ki ga nihče razen Klavdije ni želel kupiti, ker je bil pač estetsko poseben. Video je bil posnet na hitro, ko se je Jure odločil, da bo za sam štos snel uzdo. Video je posnel Klavdijin očim.

Ja, Majček je poseben in za nas vedno bo.

Video : http://www.facebook.com/video/video.php?v=1986231622704&subj=1450680453

Kdor še ni naš prijatelj, mora pač to postati, da si video lahko ogleda:)

Za Majčka in Majčkove,

Maja

]]> http://ranchbloke.wordpress.com/2011/05/25/majckova-zgodba-zgodba-ta-posebnega-konja/feed/ 0 ranchbloke majček majhen OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA maj6 maj7 vili http://ranchbloke.wordpress.com/2011/03/16/blog-ranca-bloke/ http://ranchbloke.wordpress.com/2011/03/16/blog-ranca-bloke/#comments Wed, 16 Mar 2011 08:49:07 +0000 ranchbloke http://ranchbloke.wordpress.com/?p=19 Continue reading →]]>  

Howdy!

Skupaj s prenovo naše spletne strani se je prenovil tudi naš blog. Aktualne novičke boste lahko spremljali na www.ranc-bloke.com, vendar pa je tistih nekaj vrst včasih kar premalo, da bi opisali pestro dogajanje pri nas.

Torej, pozdravljeni na blogu Ranča Bloke:)